\or|i Filipovski, dobitnik na nagradata "11 Oktomvri"

NAGRADATA E GOLEMA ^EST I PRIZNANIE ZA NAGRADENITE

Pi{uva: Dejan DONEV

Akad. \or|i Filipovski e roden vo s.Sorovi~, Lerinsko vo 1919 godina. Osnovno u~ili{te i gimnazija (1937) ima zavr{eno vo Bitola. Studiral vo Zemun na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet (Zemjodelski otsek) do zapo~nuvaweto na vojnata 1941 godina. Od esentta 1941 godina, gi prodol`uva svoite studii na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Sofija, kade i vo 1942 godina, diplomiral. Doktoriral na Zemjodelskiot fakultet vo Belgrad so tema od oblasta na prou~uvaweto na solenite po~vi. Denes toj e penzioniran profesor po pedologija na Zemjodelskiot fakultet vo Skopje, nadvore{en ~len na Akademijata na Bosna i Hercegovina, kako i promoviran za doctor honoris causa na Univerzitetot vo Bratford vo Anglija.

Za nego se govori kako za ~ovek koj se odlikuva so retka rabotosposobnost, organiziranost, sistemati~nost, upornost vo nau~nata rabota, a koja ja ima obavuvano so golem intenzitet, vodej}i smetka i za strogite kriteriumi vo nea. Stanuva zbor za akad. \or|i Filipovski, penzioniran profesor (po sopstveno barawe vo 1984 godina) po pedologija na Zemjodelskiot fakultet vo Skopje. Kako rezultat na taa negova upornost vo rabotata svedo~at i 100-te objaveni nau~ni trudovi kako i 14-te objaveni monografii. Za svojot pridones vo unapreduvaweto na rabotata na pove}e nau~ni dru{tva i nau~ni ustanovi kako i za postignatite rezultati ima primeno pove}e povelbi, priznanija, blagodarnici i plaketi. Od plaketite treba da se spomenat: 1. od Republika Makedonija: na MANU, na Univerzitetot vo Skopje, na Zemjodelskiot fakultet od Skopje; 2. od drugite porane{ni republiki na SFRJ ; 3. od stranstvo: na Ukrainskata akademija na naukite, na Romanskata akademija na naukite, na Germanskoto dru{tvo na naukite i na Me|unarodniot centar za postdilomski studii. Nositel e na golem broj ordeni: Orden na trudot od II i III red, Orden na trudot so crvena zastava, Orden za zaslugi za narod so srebreni znaci, Orden za zaslugi za narod so zlatna yvezda i Orden na Republika so srebren venec. Negovite glavni priznanija za dostignuvawata vo oblasta na naukata se: izbor na redoven ~len na MANU, izbor za nadvore{en ~len na Akademijata na naukite na Bosna i Hercegovina, promocija za po~esen ~len na Univerzitetot vo Bratfor i sekako ovaa nagrada koja godinava ja dobi. Zad sebe ima educirano 40 generacii (1947-1987 g.) na studenti na Zemjodelskiot fakultet, a kako kruna i zavr{nica na negovata nau~na dejnost e Monografijata na po~vite na Makedonija {to e finansirana od sredstvata na MANU, zapo~nuvaj}i od 1992 godina. Godinava navr{i 80 godini od svojot `ivot i nad 55 godini tvore~ka nau~na dejnost.

Kolku ovaa nagrada be{e o~ekuvana godinava?

FILIPOVSKI: Nagradata ne ja o~ekuvav. Mislev deka samo edna{ e mo`no da se dobie nagradata "11 Oktomvri". Taa nagrada za godi{no ostvaruvawe ja dobiv pred 40 godini, me|u prvite nagradeni, vedna{ po osnovaweto na Fondot za nagradi. U{te proletoska me izvestija deka sum predlo`en. Potoa otidov vo Ohrid, ostanav tamu 4 meseci i predlogot, re~isi, go zaboraviv. Iznenaduvaweto be{e golemo i , se razbira prijatno, koga me izvestija deka ja dobiv nagradata po vtorpat, sega za `ivotno delo.

Koi bea Va{ite prvi reakcii po povod osvojuvaweto na nagradata?

FILIPOVSKI: Sekoja nagrada, pa i ovaa predizvikuva vo ~oveka prijatni ~uvstva. Toa osobeno va`i za lu|eto vo moi godini, bidej}i doznavaat deka ne se zaboraveni, deka ima lu|e koi gi cenat plodovite od nivnata rabota. Nagradata e golema ~est i priznanie za nagradenite. No, kako {to rekov i vo govorot so koj se zablagodariv od imeto na nagradenite na sve~enoto dodeluvawe na nagradite, taa pretstavuva i izvesna nepravda, vpro~em kako i sekoja sli~na nagrada. Me|u nagradenite nema{e mnogu od onie koi isto tolku zaslu`uvaat, a i takvi koi duri i pove}e zaslu`uvaat od nas. Pri~inata e mo{ne banalna: nikoj ne se setil da gi predlo`i. Im posakuvam vo idnina da ne bidat zaboraveni.

Od kade potekna idejata za Va{ata kandidatura? Dali istata e kruna na Va{ata dejnost?

FILIPOVSKI: Inicijativata za predlogot potekna od moite kolegi i sorabotnici vo instituciite vo koi go pominav svojot raboten vek: Zemjodelskiot institut, Zemjodelskiot fakultet i MANU. Sega e prigoda da im se zablagodaram i da ka`am u{te ne{to za moite sorabotnici, kako i za instituciite vo koi rabotev, bez koi nema{e da go postignam toa {to postignav. Imav 4 generacii sorabotnici koi magistriraa i doktoriraa kaj mene i golem del od niv ostana da raboti so mene. Imav golema sre}a so niv. Se odnesuvaa krajno korektno i so golema po~it. Im vozvra}av so qubov i so gri`a, da im pomognam najmnogu {to mo`am. Ne znam dali dovolno sum im se oddol`il Siguren sum deka tie mi se oddol`ija. Inaku ima{e dva glavni povoda za predlogot, za nagrada. Toa be{e mojot osumdesetgodi{en jubilej, po koj povod be{e odr`an i Nau~en sobir na koj {to moite kolegi i sorabotnici odr`aa pedesetina nau~ni referati. Me|u niv ima{e i referati od moi kolegi od stranstvo. Vtoriot povod be{e zavr{uvaweto na IV tom od mojata op{irna monografija za ,,Po~vite na Republika Makedonija", vo koja se izneseni rezultatite od 55 godi{ni moi istra`uvawa na po~vite od na{ata zemja. Citirani se i istra`uvawata na moite sorabotnici i kolegi.

Dali so osvojuvaweto na ovaa nagrada se menuva i pristapot kon rabotata i kolegiumot vo smisla na vospsotavuvawe novi kriteriumi, novi vrednosti, novi limiti?

FILIPOVSKI: Nagrada ne mo`e ni{to da izmeni vo mojata rabota, osobeno ne vo ovie moi godini. Kriteriumite, limitite, vrednostite se prifateni od mene mnogu poodamna. ^uvstvoto na mnogu strogi kriteriumi, visoka etika i maksimalno anga`irawe so qubov se vnedreni vo mene pred blizu 6 decenii od moite uva`eni profesori Aleksandar Stebut od Zemjodelskiot fakultet vo Zemun i akademikot Ivan Stranski od Zemjodelskiot fakultet vo Sofija, kaj kogo bev asistent. Prvata nagrada be{e od zna~ewe za zaostruvawe na kriteriumite, bidej}i so pravo se o~ekuva nositelite na ovaa najvisoka nagrada da sozdavaat dela od pogolema i potrajna vrednost.

Nagradata se dodeluva za dolgogodi{no ostvaruvawe na poleto na naukata. Koe e toa dolgogodi{no ostvaruvawe , t.e mo`ete li da ni izdvoite nekolku osnovni punktovi?

FILIPOVSKI: Vo dokumentacijata za dodeluvawe na nagradata istaknati se pove}e pri~ini za nejzinoto dodeluvawe. Pred s# toa se rezulatite od nau~nite istra`uvawa. Jas sum prviot pedolog vo Makedonija i ja imav taa sre}a da gi postavam osnovite na istra`uvawata na po~vite koi dotoga{ ne bea istra`eni. Pove}edeceniskite istra`uvawa pridonesoa za na{ite po~vi da znaeme tolku-kolku i vo mnogu drugi zemji. Pritoa se ustanoveni i prou~eni mnogu drugi problemi, dobieni se rezultati specifi~ni za na{ite uslovi i od interes i za naukata voop{to. Zatoa i tie istra`uvawa se mnogu citirani vo stranstvo, a nekoi moi monografii se prevedeni vo SAD. Istaknata e i uspe{nata primena na tie istra`uvawa vo praktikata. Osobeno e zabele`ana aktivnosta vo objavuvaweto na tie rezultati vo 14 monografii, koi se odnesuvaat na na{ite po~vi. Vo obrazlo`enieto se istaknuva i ulogata vo osnovaweto i organiziraweto na novite nau~ni institucii, vo koi bev me|u prvite osnova~i. Vo tie institucii bev izbran kako relativno mlad, poln so energija i `elba ne{to da se napravi. Vo Zemjodelskiot institut bev izbran na 25 godini, na prviot nastavni~ki sovet na Zemjodelskiot fakultet kako nastavnik na 28 godini, kako dekan na 37 godini, kako rektor na 45 godini i vo prviot sostav na MANU na 48 godini. Be{e daden golem pridones vo osnovaweto i organiziraweto na rabotata na Zemjodelskiot fakultet i na Katedrata za pedologija. Rektoruvav na Univerzitetot po zemjotresot koga treba{e da se digne od urnatinite i imav odgovorni funkcii (sekretar, potpretsedatel) koga se postavuvaa temelite na MANU. Se istakna i mojata edukativna dejnost (40 generacii studenti agronomi, izdigawe golem broj mladi nau~ni rabotnici). Posebno be{e opi{ana mojata me|unarodna afirmacija: u~estvoto na golem broj me|unarodni nau~ni sobiri, golem broj otpe~ateni trudovi vo istaknati me|unarodni spisanija, ~lenuvawe vo upravni odbori na me|unarodni nau~ni dru{tva, prestojuvaj}i kako ekspert vo pove}e zemji, odr`uvaweto predavawa na pove}e univerziteti, dr`eweto nastava kako viziting profesor na redovni i postdiplomski studii vo pove}e zemji: SAD (Kalifornija), Italija (Bari), Grcija (Krit), ~lenstvoto vo edna stranska akademija, titulata Doctor honoris causa na Univerzitetot vo Bratford (Anglija), plaketi i priznanija od golem broj stranski akademii i univerziteti i dr.

Koi se Va{ite soznanija za vistinskata vrednost na ovaa nagrada nadvor od Makedonija vo eden obid za nejzina standardizacija spored stranski kriteriumi?

FILIPOVSKI: Nagradata "11 Oktomvri", ne treba da se tretira nadvor od na{ite uslovi: taa se dodeluva vo edna mala i siroma{na zemja, so mala tradicija vo nau~nata dejnost, so mali vletuvawa vo naukata, so kodificirana azbuka i literaturen jazik od pred 55 godini, so Univerzitet i nau~ni ustanovi stari samo 50 godini i Akademija stara 30 godini. Zatoa, taa nagrada so svoite kriteriumi ne mo`e da se sporeduva so nagradite {to se dodeluvaat vo pogolemite, bogati zemji, so nesporedlivo pogolemi vlo`uvawa vo naukata, so poodamna razviena nauka. Se razbira, toa ne zna~i deka eden mal del od golemiot broj nagradeni kaj nas, ne bi mo`el da zaslu`i nagrada i od porazvieni zemji. Poznato e vo istorijata vo prvite decenii po sozdavawe na sopstvena dr`ava, oslobodenite tvore~ki sili sozdavaat dela pogolemi od uslovite koi im go ovozmo`uvaat.

Na {to rabotite vo momentov?

FILIPOVSKI: Momentno go pi{uvam pettiot, posledniot tom od mojata monografija, "Po~vite na Republika Makedonija". Rabotam mo{ne intenzivno, vodej}i borba so vremeto, postojano pod pritisok deka vo mojata vozrast lesno mo`e ~oveka da go napu{tat fizi~kite i umstvenite sili.