Postojnite 123 op{tini vo na{ata dr`ava najavija inicijativa za dobivawe na pogolemi ovlastuvawa koga se raboti za urbanisti~ko planirawe, komunalnite dejnosti i grade`noto zemji{te. Tie smetaat deka treba da se izvr{i decentralizacija na lokalnata samouprava, bidej}i site ingerencii dosega gi ima centralnata vlast. Isto taka se najavuva deka e mo`no da ima reducirawe na brojot na op{tinite odnosno deka od dosega{nite 123 bi se namalile na 91, a toa bi zna~elo i prekrojuvawe na novata teritorijalna karta na Republika Makedonija.

Ministerstvoto za lokalna samouprava, za realizacija na vakvite reformi predviduva da se donese najnapred Zakon za re{avawe na finansiraweto na op{tinite, odnosno lokalnata samouprava, Zakon za lokalna samopurava i Zakon za teritorijalna podelba, kako i zakoni od oblasta na urbanizamot so koi op{tinite bi dobile pogolemi ingerencii, no i obvrski. Seto ova se potkrepuva so faktot deka Makedonija e premnogu centralizirana dr`ava vo odnos na evropskite zemji koi se nao|aat vo tranzicija. Site izmeni i dopolnuvawa na zakonite treba da bidat usoglaseni so evropskoto zakonodavstvo i lokalniite izbori vo 2000 godina treba da se organiziraat podgotveno so {to na gra|anite bi im se ovozmo`ilo na brz, evtin i ednostaven na~in da gi re{avaat svoite problemi.

Gradona~alnicite na re~isi site op{tini se za reformi vo lokalnata samouprava, a najmnogu se zalagaat za donesuvawe na Zakon za finansirawe na op{tinite kade {to tie nemaat nikakvi ingerencii. Seto ova go potvrduvaat so faktot deka te{ko }e se spogodat so Ministerstvoto za finansii, bidej}i vo nego tie imaat izgubeno celosna doverba. Za ilustracija go naveduvaat najnoviot primer koga Ministerstvoto za finansii prefrli na smetkata na DIK 50 milioni denari, namesto toa da go stori na smetkite na op{tinite.

Kopjata najmnogu se kr{at okolu donesuvaweto na noviot Zakon za teritorijalna podelba, {to bi zna~elo i prekrojuvawe na teritorijalnata karta na Makedonija. Vo reformite na ovoj Zakon edni se za opcijata da ne se menuva brojot na op{tinite, vtori se toj broj da se namali na 91 op{tina, dodeka pak treti smetaat deka toj broj treba da se zgolemi. Za ilustracija tie go naveduvaat primerot so Slovenija kade pred ~etiri godini ovaa Republika ima 64 op{tini, za da potoa niv gi zgolemi na 130, a sega ve}e ima napraveno novi 193. Ovaa dr`ava go ima re~isi istiot broj na naselenie kako Makedonija.

Ako dojde do izmena na Zakonot za teritorijalna podelba na op{tinite i precrtuvawe na novata karta, me|u politi~kite krugovi na{iroko ve}e se diskutira deka vakvata pravna osnova bi prestavuvala kantonizacija na zemjata, a taa }e bide najizrazena vo Zapadna Makedonija, tamu kade {to albanskoto naselenie e vo mnozinstvo i kade {to lokalnata samouprava i vlast, Albancite ja imaat vo svoi race. Site vetuvawa {to vladeja~kata partija na VMRO-DPMNE mu gi dade na minatogodi{nite parlamentarni izbori na svojot koalicionen partner, DPA i Xaferi, sega }e se naplatat, bidej}i smetkite treba da bidat me|usebno izramneti.

Golemiot radikalist, liderot na DPA, Arben Xaferi, se ~ini deka svojata uloga vo koalicijata ja igra na mo{ne ve{t i itar na~in. Svojata pozicija najuspe{no ja odr`uva i ja zgolemuva, koga na vladeja~kata partija }e & bide zgusnato i toga{ zapo~nuvaat pregovorite i vetuvawata na VMRO-DPMNE, kon svojot partner. Arben Xaferi na celiot svoj elektorat znae {to da mu veti i {to }e mu ispolni. Vo toa toj dosega ne se izla`al. Zatoa pred celata na{a javnost izjavuva deka VMRO-DPMNE sega e najjaka i najsilna od koga i da e dosega i deka zaedno so niv mo`at da opstanat bez koja bilo druga partija kako tret koalicionen partner, se razbira mislej}i na Demokratskata alternativa, koja preku svojot lider Vasil Tupurkovski gi obvini deka gi falsifikuvale pretsedatelskite izbori, tokmu vo Zapadna Makedonija, osobeno vo Tetovo i Gostivar.

Nesomneno e deka kantonizacijata na Albancite preku novite zakoni za lokalna samouprava }e im donesat podobro uslovi na `iveewe i pogolemi ingerencii. Radikalnite promeni {to gi imaat zacrtano na Vtoriot kongres {to se odr`a vo sredinata na ovaa godina, kako {to e priznavaweto na tetovskiot parauniverzitet, voveduvawe na dvojazi~nost vo site institucii i mnogu drugi radikalni promeni vo sistemot na dr`avata, najpove}e }e gi po~uvstvuvaat kako blagodet Albancite, dobieni od VMRO-DPMNE i DPA. Koj sega }e im pomogne i {to so niv }e se slu~i, so malubrojnite Makedonci od Zapadna Makedonija?