"SV. JOAKIM OSOGOVSKI"

Na oddale~enost od pet kilometri od gradotKriva Palankasmesten na padinite na Osogovskite Planini se nao|a manastirot "Sv. Joakim Osogovski". Odej}i po krivulestiot pat, koj vodi do manastirot ne mo`ete, a da ne se voodu{evite koga pred vas }e se pojavi manastirskiot kompleks, koj skrien vo gustoto zelenilo pretstavuva prijatno mesto za odmor i po~inka. Skrien vo pregratkite na majkata priroda, manastirot nudi bla`eno ~uvstvo na duhoven mir i spokojstvo. Vo toj prostor daleku od gradskata vreva mo`ete samo da u`ivate vo ~istiot planinski vozduh i da po~uvstvuvate kako nekoja natprirodna sila zra~i od nemite gradbi i ve vra}a vo minatoto, toga{ koga na tie prostori `iveel pustinikot Joakim.

Vo istoriskite hroniki manastirot za prvpat se spomenuva vo vrska so posetata na bugarskiot car Kalojan (1196-1207), dodeka vo Karlova~kiot letopis od 1503 godina se veli deka go podignal srpskiot kral Milutin. Verojatno se misli pove}e na nekoja popravka, otkolku na negovo podigawe. Za manastirot se vrzani i dve zna~ajni poseti od visoki dostoinstvenici i toa vo1330 godina koga do{ol Stefan De~anski da se pomoli za pobeda vo borbite {to gi vodel kaj Velbu`d (]ustendil) so bugarskiot car Manoilo [i{man i posetata na turskiot sultan Mehmed II vo 1463 godina, koga go napu{til Velbu`di i se nao|al na pat za osvojuvawe na Bosna.

Vo tekot na svoeto opstojuvawe poto~no vo petnaesettiot vek monasite bile prinudeni da odat duri do Dubrovnik da baraat materijalna pomo{ od Dubrova~kata Republika za odr`uvawe na manastirot, koj bil osiroma{en. Ve}e eden vek podocna vo 1586 godina, manastirot silno nastradal vo zemjotres i }ustendilskiot mitropolit Visarion re{il da odi po pomo{ duri vo Moskva. Po obnovuvaweto, odnosno kon sredinata na sedumnaesettiot vek (1643 god.) manastirot se nao|a vo svojot rascut, a za toa svedo~i i faktot koga vo 1686 godina arhiepiskopot Arsenie III od Veles, do{ol vo manastirot, bil voshiten od bogatstvoto i ubavinata na manastirot, gi zapi{al site predmeti i gi prokolnal site onie {to }e posegnat po negoviot imot. Me|utoa periodot na cuteweto na manastirot ne trael pove}e od eden vek taka {to toj sosema zapustel kon sredinata na osumnaesettiot vek, a za negovata obnova pravele pre~ki i turskite vlasti. Vo devetnaesetiot vek crkvata e `ivopisana, a vo toj period obnovena e i starata manastirska ednokupolna crkva "Sv. Bogorodica", podignata verojatno vo XVI-XVII vek.