@elbata za izgradba na manastir kaj narodot vo Male{evijata bila golema. Znaej}i go odnosot na turskite vlasti kon histijanstvoto i negovite svetovni objekti, sepak se nafatile da izgradat crkva. Za toa im bila potrebna dozvola od turskata vlast, administrativno stacionirana vo Radovi{. Berov~ani svojata `elba ja iznele pred ~ovekot od kogo o~ekuvale da dobijat dozvola za izgradba na crkva.

Na baraweto na narodot od Male{evijata, turskiot golemec, buqukba{ijata od Radovi{ko im postavil pove}e uslovi so koi se nadeval deka }e gi odvrati od namerata. Buqukba{ijata od niv pobaral crkvata da se izgradi za ~etirieset dena, da bide vo zemja, pokrivot da ne bide povisok od patot {to pominuval kon izvorite na rekata Bregalnica. Na krajot pobaral od pop Peco, vedna{ po izdignuvaweto na crkvata da ja dade vo haremot na buqukba{ijata svojata najmala i najubava }erka. Izgradbata bila dozvolena istiot moment koga gi postavil buqukba{ijata svoite barawa.

Istiot den, site berov~ani se vpu{tile vo denono}na rabota za da se izgradi crkvata spored odobrenite uslovi. Staro i mlado, ma{ko i `ensko bile rasporedeni okolu izgradbata na crkvata. Edni ja otkopuvale zemjata, vtori vr{ele dotur na kamewa i drven materijal od bogatite male{evski {umi. Poradi nemawe dovolno vreme, crkvata bila izgradena od kamen, kal i drvo, pokriena so drven pokriv od {tici.

Berov~ani uspeale crkvata da ja izgradat spored postavenite normi zatoa pop Peco trebalo da ja isprati svojata najmala i najubava }erka vo haremot na radovi{kiot buqukba{ija. Popovata }erka nikako ne mo`ela da se pomiri so podatokot deka mlada i ubava hristijanka }e se potur~i i }e zamine vo harem na turski golemec. Za da se spasi od potur~uvaweto, taa na ~etiriesettoto denono}ie skri{um ja napu{tila ku}ata na svojot tatko, pop Peco, ~etirite sestri i trojcata bra}a.

So begstvoto bil spasen ugledot na hristijanite, no ne i makite na pop Peco. Namesto na predvideniot den pop Peco so zurli i tapani da ja odvede svojata }erka vo haremot na radovi{kiot buqukba{ija, pred negovite porti se na{le do zabi naoru`ani turski vojnici. Pop Peco, okovan vo prangi, bil odveden vo Radovi{ ne na pregovor so buqukba{ijata, tuku vo zandana.

Makite na pop Peco ne traele dolgo. Nabrzo buqukba{ijata zaginal od racete na svoite lu|e, so {to zavr{ila va`nosta na kaznata na pop Peco.

Vtorata legenda e sli~na so prvata samo {to posledniot uslov bil postaven na selskiot kmet, a ne na popot Peco. Na prviot den od izgradbata na crkvata, pred portite na selskiot kmet navistina pristignale svatovite so zurli i tapani za da ja vodat ubavata moma vo turskiot harem vo Solun. Berovskata ubavica go javnala najubaviot kow {to postoel vo toj moment vo Berovsko i trgnala so turskata svatovska povorka za Solun preku Strumica i Dojran. Popat taa se mislela kako da se ottrgne od racete na Turcite za da ja spasi svojata i tatkovata ~est. Mo`nosta na kmetovata }erka & se pru`ila koga veselata pridru`ba pominuvala pokraj ubavoto Dojransko Ezero i ja razgleduvale ubavinata {to ja sozdala prirodata. Vo zanesot od blesokot na ezerskite vodi, pridru`bata zaboravila na nevestata. Taa ne `alej}i go svojot `ivot, vo ~est na tatkovata vera, skoknala vo vodite na Dojranskoto Ezero. Koga „svatovite" ja sogledale situacijata se upla{ile i vo galop se upatile kon Solun za da ja prenesat lo{ata vest, kaurskata nevesta se udavila vo vodite na Dojranskoto Ezero.

Vo toj moment, pokraj Ezeroto svoeto stado go paselo edno mlado mom~e i dobar pliva~. Koga turskata kolona oti{la daleku, mom~eto se frlilo vo vodite za da go spasi `ivotot na ubavata moma, nesudenata turska anamka. Koga doplival do nea taa s# u{te bila `iva, ezerskite vodi ne go progoltale ubavoto hristijansko, mominsko telo. Momata, kmetovata }erka bila spasena, no ne se vratila doma, tuku zaedno so mladiot ov~ar - spasitel ja napu{tile osmanliskata dr`ava za da povtorno ne padne vo turski race.

Sega{nata crkva e izgradena od kamen vo malter od kal so dol`ina od 25 na 9,50 metri. Debelinata na yidot iznesuva 60 santimetri. Crkvata pretstavuva tri korabna pravoagolna zgrada, podelena so dva reda od po {est stolbovi vo pravec istok- zapad. Kako {to spomnavme, taa delumno e vkopana vo zemjata. Crkvata e pokriena od turski keramidi dodeka pri gradbata bila pokriena so drveni {tici.

Na zapad vo prodol`enie na Crkvata se nao|a crkovniot trem. Tremot e napraven od masivni dabovi stolbovi povrzani so polukru`ni drveni svodovi od site tri strani: ju`na, zapadna i severna. Tremot e dolg kolku {iro~inata na crkvata 9,50 metri, a {irok 6, 50 metri. So tremot crkvata e dolga 31,50 metri.

Crkvata e podelena na vlezen del - paperta, sreden del i oltar. Vedna{ do vratata, od desnata strana se nao|a kupelot za kr{tevawe na deca. Oltarot od sredniot del e odvoen so ikonostasot. Na ikonostasot ima deset takanare~eni carski ikoni i 25 koi se nao|aat vo vtoriot red povisoko od prethodnite. Na sredinata od sredniot del se nao|aat sve}nicite, a na tretiot stolb od ju`nata strana se nao|a vladi~kiot tron-stolb.

Manastirskite konaci se nao|aat na ju`nata, severnata i zapadnata strana na manastirot. Na istok se nao|ala manastirskata gradina kade {to, vo po~etokot na 80-desetite godini na ovoj vek, Timo Rabaxiski oraj}i go zemji{teto otkril dupki - jami. Na prizemjeto na konacite ima 16 sobi izraboteni vo male{evski stil. Vo podrumskiot jugozapaden del od konacite se smesteni manastirskite ambari so povr{ina od 54 m2.

Vo severoisto~niot del od konacite e izgradena prostrana trpezarija. Sekoja monahiwa imala svoja fioka vo koja go ostavala svojot pribor za jadewe. Na isto~niot del od trpezarijata e izgradena furna, a vo severoisto~niot yid na trpezarijata e vgradeno {iroko otvoreno ogni{te.

Nad vlezot vo manastirskite konaci ima postaveno mala kambana izleana vo manastirskiot dvor od majstorite: „Mitre, Bla`e i Kostadin, site od Bansko vo 1866 godina". Malata kambana slu`ela za objavuvawe na sekojdnevnite aktivnosti: bogoslu`bite, utrinskoto budewe, povikuvawe za doru~ek, ru~ek i ve~era, pokana za dobar son i drugi dejnosti {to gi izvr{uvale monahiwite.

@ivotot na monahiwite vo Manastirot bil opredelen. Obrabotuvaweto na zemji{teto, ~uvaweto na siten i krupen dobitok go izvr{uvale samite monahiwi. Tie samite proizveduvale i odredeni karakteristi~ni manastirski produkti. Nadaleku bilo pro~ueno manastirskoto sirewe i kravjoto maslo. Mnogu podaleku bil pro~uen manastirskiot {ajak (pipiti {ajak) i manastirskite kilimi so pravoliniskite {ari od razli~ni boi ili popoznati kako kakarizni kilimi. Pro~uena bila i manastirskata slivova rakija za koja mnogumina velat deka bila stara stotina godini.

Pokraj ispolnuvaweto na svoite zadol`enija monahiwite se istaknuvale i so ubavo peewe na crkovnite bogoslu`bi. Me|u monahiwite nemalo nepismeni.

Monahiwite ne samo {to gi izvr{uvale svoite specijalnosti, tie imale svoja mala cvetna gradina. Vo slobodnoto vreme tie bile pokreaj nea. Male{evci za svoite veselbi sekoga{ barale da bidat zakituvani bov~ite, darovnici nameneti za soodvetnite lica. Cvetnita gradina ja pretstavuvala inteligencijata, qubovta na svojata specijalnost, plemenitosta na karakterot, blagonaklonosta kon dobroto i site pozitivni osobini {to gi krasele ne samo monahiwite, tuku i sekoj poedinec vo dru{tvoto.

So Manastirot rakovodela igumenijata, od Evgenija preku Elasiveta nejzinata ker}a, Evgenija, Evlampija pa se do Tomeida koja po~ina pred nekolku godina, za da denes manastirot ostane samo so edna monahiwa, Mihaela. Manastirot od golema sestrinska zaednica vo odreden moment broela i pove}e od {eeset monahiwi za denes da postoi samo so edna osamena monahiwa.

Berovskiot manastir „Sv Arhangel Mihail" `enska sestrinska zaednica odigral golema uloga vo razvojot na duhovnosta, nacionalnosta, prosvetenosta i osloboditelnite idei na narodot od Male{evijata.