MARKOV MANASTIR

Ju`no od seloto Su{ica, vo dolinata na Markova Reka, se nao|a Markoviot manastir, vo ~ij krug e izgradena crkvata posvetena na sv. Dimitrie. Vo sostavot na manastirskiot dvor se nao|aat stari konaci i drugi pomo{ni zgradi. Manastirskiot kompleks, so sega ve}e obnovenite konaci, pretstavuva prijatno mesto za odmor i u`ivawe za posetitelite i izletnicite koi naj~esto go posetuvaat za vtori maj. Vo sredinata na dvorot ima dlabok bunar koj sekoga{ ima ladna i pitka voda.

Spored natpisot {to se nao|a nad vleznata vrata na ju`nata fasada na Crkvata, koj podocna bil prema~kan, doznavame deka taa bila obnovena od strana na kralot Volka{in, a napolno zavr{ena i `ivopisana od negoviot sin, kralot Marko, vo periodot pome|u 1366 i 1371 godina. Iako nekoi podatoci se nepotpolni, tie ni ovozmo`uvaat da doznaeme deka Manastirot deluval neprekinato i za vreme na turskoto ropstvo i imal razvieno i bogat mona{ki `ivot. Vo devetnaesetiot vek sosema e izvesno deka vo nego prestojuval igumenot Kiril Pej~inovi}, poznat po svojata kni`evna dejnost.

Crkvata e yidana od kamen i redovi na tuli, od koi se izvedeni interesni {ari, posebno na oltarnata apsida. So tuli, isto taka, se ukraseni slepite prozorci i ni{i.

Osnovata na Crkvata poka`uva forma na vpi{an krst vo pravoagolno prostranstvo so kupola {to se izdiga nad centralniot del, nosena od ~etiri kameni stolbovi. Narteksot e oddelen so trodelen otvor od nanosot, a vo negoviot goren del se nao|a slepa kalota, jasno nazna~ena i vidliva na pokrivot.

Vnatre{nosta na Crkvata e napolno `ivopisana, a freskite se rasporedeni vo pove}e zoni. Vo prvata se naslikani svetiteli vo cel rast, a vo drugite - sceni od `ivotot na sv. Bogorodica, `ivotot, ~udata i stradawata na Hrista, dvanaesette golemi praznici, kako i sceni od `ivotot na sv.Nikola.

Markoviot manastir e `ivopisan od racete na pove}e slikari so razli~ni mo`nosti i sfa}awa. Vo vrska so toa, vo literaturata postojat razli~ni mislewa. Spored edni, tretata zona na `ivopisot e rabotena od zografi, pretstavnici na mona{kite sfa}awa vo ilustriraweto na Hristoviot `ivot, a spored drugi, tretata zona i `ivopisot vo nea se rezultat na poslabi majstori. Nesporen e faktot deka `ivopisot na crkvata od Markoviot manastir e delo na pove}e race, na {to uka`uva podetalnata stilska analiza na `ivopisot. Me|utoa, tendencijata za narativno prika`uvawe i o`ivuvawe na scenite, so doza dramatizam, se glavnite obele`ja na zografite od ovaa Crkva. Interesna e kompozicijata "Pla~ot na Rahila", kade {to na realisti~en na~in e prika`ana edna te{ka ~ove~ka drama.

Na severniot yid od vnatre{nata strana, se so~uvani tragi od ktitorskata kompozicija, no ne mo`e da se utvrdi koi se naslikanite figuri. Zna~ajno e da se odbele`i deka ktitorskata kompozicija so likovite na kralot Volka{in i kralot Marko e izvedena i nad ju`nata vrata od nadvore{nata strana.

Kako vo Staro Nagori~ane i Nerezi i ovde se so~uvani ostatoci od prvobitniot ikonostas raboten vo kamen.

Vo sostavot na konacite, delumno e so~uvana trpezarijata {to bila izgradena od kamen vo forma na ednokorabna gradba.

Yidovite i apsidata bile ukraseni so freski, koi{to denes se uni{teni. Trpezarijata datira od vremeto na Crkvata, a vo 19 vek, po`arot ja uni{til nejzinata krovna konstrukcija. Goleminata na trpezarijata i konacite uka`uvaat na mo{ne razvien mona{ki `ivot vo Manastirot.